Kontakt
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
 
Pravilnik o Alumni klubu IBS

1. člen

Upravni odbor IBS je na svoji seji dne 7. 6. 2014 sprejel Pravilnik o delovanju Alumni kluba IBS Mednarodne poslovne šole Ljubljana.

2. člen

Alumni klub IBS je namenjen ohranjanju stikov med diplomanti IBS, večanju možnosti za zaposlitev diplomantov, razvoju kariere diplomantov, razvoju vseživljenjskega učenja in družbeno koristnemu delu.

3. člen

Članstvo v Alumni klubu IBS prinaša naslednje možnosti:

  •          ohranjanje povezanosti z bivšimi kolegicami in kolegi in povezovanje z drugimi diplomanti, magistri in doktorji
  •          seznanjanje z možnostmi zaposlovanja
  •          promocija strokovnih dosežkov diplomantov
  •          sodelovanje pri različnih oblikah vseživljenjskega učenja
  •          sodelovanje pri razvijanju novih programov in dejavnosti IBS.

4. člen

Sredstva za delovanje Alumni kluba IBS predvidi v okviru letnega finančnega načrta.

5. člen

Član Alumni kluba lahko postane vsak diplomant IBS ali druga oseba, ki izrazi interes. Članstvo je brezplačno.

6. člen

Alumni klub deluje kot neformalno združenje, administrativna dela zanj pa opravlja tajnik IBS.

7. člen

V okviru Alumni kluba deluje Karierni center IBS, ki ima naslednje naloge:

  •          svetuje pri iskanju zaposlitve
  •          pomaga pri odločanju za študij
  •          svetuje pri načrtovanju kariere
  •          spremlja kariero diplomantov.

8. člen

Ta pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejme upravni odbor IBS. Pravilnik prične veljati naslednji dan po sprejetju.

Predsednica upravnega odbora IBS

dr. Irena Marinko

 
Zaposlitvene možnosti

Pred sto leti so ljudje v glavnem živeli od kmetijstva, danes pa potreb po delavcih na tem področju skoraj ni. Še pred petdesetimi leti je bilo največ delovnih mest v industriji, danes pa se delovna mesta v proizvodnji zapirajo in nastajajo nova v storitvenem sektorju. V razvitih deželah ugotavljajo, da narašča predvsem število podjetij na storitvenem področju in da bo tu v prihodnje tudi največ delovnih mest. Tako v Ameriki kot v zahodni Evropi in tudi v Sloveniji narašča predvsem število delovnih mest v trgovini, na področju financ, zdravstva in različnih osebnih storitev. Za sodobno gospodarstvo je značilno tudi naraščanje majhnih in zasebnih podjetij, v katerih se odpirajo delovna mesta, čedalje več je delovnih mest za določen čas in s skrajšanim delovnim časom. Manj delovnih mest je za niže izobražene, narašča pa število delovnih mest, za katera se zahteva čedalje višja in strokovna izobrazba.

V prihodnje bo največ možnosti za kariero na naslednjih področjih:

  • podjetniška: poslovna dela, menedžment, marketing, prodaja, nepremičnine
  • administrativna oziroma organizacijska: uradniška, tajniška, administrativna delovna mesta, dela v financah, z nepremičninami, davčno svetovanje
  • praktična oziroma tehnična: gradbeništvo, promet, inženirska dela
  • intelektualna: raziskovalna, znanstvena dela, dela v zdravstvu, sociali
  • kreativna: glasba, ples, gledališče, novinarstvo, profesionalni športi, oglaševanje, moda, arhitektura in oblikovanje, fotografija
  • socialne in osebne storitve: vzgoja in izobraževanje, socialno delo, svetovanje, kozmetika itd.
 
Kako iščemo zaposlitev

Zaposlitev iščemo na več načinov. Med najbolj uveljavljenimi sta prijava na oglas, ki ga podjetje objavi v časopisu, in slepa prošnja. Zaposlitev iščemo tudi tako, da sprašujemo o prostih delovnih mestih čim večje število ljudi in jih na nevsiljiv način seznanjamo, da smo zainteresirani za zaposlitev. Seveda pa nam lahko pomagajo tudi različne institucije, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem, predvsem Zavod za zaposlovanje in organizacije, ki iščejo kadre za različne delodajalce.

Če iščemo zaposlitev s prijavo na oglas, moramo vsak dan pregledati časopise, v katerih je objavljenih največ oglasov. Pri nas objavlja takšne oglase za osrednjo Slovenijo predvsem časopis Delo. Na oglas se lahko prijavimo, če vsaj okvirno izpolnjujemo pogoje, ki jih zahteva razpis. Ni nujno, da imamo ravno zahtevano stopnjo izobrazbe, ampak je lahko tudi eno stopnjo nižja. Včasih ni obvezno, da imamo diplomo iz zahtevane smeri, ampak je lahko iz druge sorodne. Delodajalci navadno tudi zahtevajo vsaj nekaj delovnih izkušenj. Če jih imamo, jih čim jasneje navedemo že v prošnji. Če so naše izkušnje bolj skope, navedemo tiste, ki jih pač imamo. Če izkušenj sploh nimamo, lahko kljub temu poskusimo s prijavo na delovno mesto. Mogoče imamo izkušnje na drugem področju, iz katerih delodajalec lahko vidi, da se bomo hitro priučili dela. Morda pa mu bodo všeč naše osebnostne lastnosti, ki jih bomo predstavili v prošnji in zaposlitvenem pogovoru, in bomo prav tako dobili možnost. Prošnjo na oglas je treba napisati čimprej in jo poslati delodajalcu.

Zelo pogosto in tudi zelo uspešno je iskanje zaposlitve s pomočjo t. i. slepih prošenj oziroma okrožnic. Ta način iskanja zaposlitve je uporaben zlasti za tiste, ki so brezposelni ali iščejo prvo zaposlitev, pa tudi za tiste, ki želijo zamenjati zaposlitev. Ko smo si na jasnem, kakšno zaposlitev bi želeli, in če imamo primerno izobrazbo, napišemo prošnjo za zaposlitev, ki jo nato pošljemo na približno 200 do 300 naslovov.

Pri pisanju prošenj v obliki okrožnice imamo to prednost, da ni konkurence. Če podjetje potrebuje nekoga z izobrazbo in izkušnjami, ki jih imamo, obstaja velika verjetnost, da nas bo povabijo na razgovor in da bomo sprejeti. Seveda pa večina podjetij, ki jim pošljemo slepo prošnjo, ne potrebuje delavca, zato nas bodo ali pisno zavrnili ali nam sploh ne bodo odgovorili. To je treba pričakovati, zato nima smisla, da si grenimo življenje s pritoževanjem, češ da nam od nikjer niti ne odgovorijo. Dovolj je, da nas povabijo na en razgovor.

 
Kako načrtujemo kariero

Mladi načrtujejo kariero zato, da bi se laže odločili za študij ali delo, ki ga bodo opravljali v prihodnjih letih. Tisti, ki so že zaposleni, pa zato, ker ne marajo dela, ki ga opravljajo, ker na delovnem mestu ne morejo napredovati, ker čutijo, da bi radi izrazito spremenili svoje življenje, ker se bojijo, da bodo izgubili delo, ker so se medtem izobrazili za neko drugo delo, ali pa želijo najti delovno mesto, ob katerem se bodo lahko posvetili tudi družini in otrokom.

Če se hočemo dobro odločiti o karieri, moramo upoštevati tako trg delovne sile kot tudi svoje želje in sposobnosti. Ko ocenjujemo trg delovne sile, moramo vedeti, katera delovna mesta so perspektivna, pregledati tista, ki jih ne poznamo, in oceniti, kakšne možnosti za kariero imamo. Ko pa se sprašujemo o željah in sposobnostih, premislimo, kaj hočemo od delovnega mesta, kakšno delo nas bo veselilo in za kaj imamo že nekaj znanja. Na osnovi tega se lahko odločimo za nadaljnje ukrepe, med katerimi sta predvsem izobraževanje in iskanje ustreznega delovnega mesta.

 
Vseživljenjsko učenje

PRILJUBLJENI GOSTUJOČI PREDAVATELJI

Dr. Stanko Blatnik, Ipak Inštitut Velenje
Dr. Saša Drezgić, Univerza na Rijeki, Hrvaška
Dr. Jürgen Gedinat, Free University of Bolzano, Italija
Dr. Lawrence Hewick, Hewick Research Inc. Kanada
Dr. Manca Košir, UL FDV Ljubljana
Stanislava Krapež, MA Applied Linguistics, Sara d.o.o. Ljubljana
Dr. Ursula Liebhart, Universität Klagenfurt, Avstrija
Dr. Gernot Mödritscher, Universität Klagenfurt, Avstrija
Dr. Alfred Posch, University of Graz, Dean for studies at the Faculty of Environmental, Regional and Educational Sciences
Dr. Jennifer Radbourne, Deakin University Avstralija
Dr. Donata Vianelli, Universita degli studi di Trieste, Italija
Mag. Vesna Vodopivec, NLB Ljubljana

 
Raziskovalni projekti
 
Naši uspešni diplomanti

IBS Poročevalec, letnik 4, št. 1
Mnenja delodajalcev o učinkih izobraževanja