PRAVILNIK O DIPLOMSKEM DELU IN DIPLOMSKEM IZPITU

Za diplomski izpit študent napiše diplomsko nalogo in jo zagovarja pred mentorjem.

Namen diplomske naloge

Diplomska naloga je pisni dokument, s katerim študent dokaže sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme ter sposobnost uporabe strokovne literature. Diplomska naloga je rezultat samostojnega dela študenta.

Vrste diplomske naloge

Diplomska naloga je lahko napisana v obliki teoretske razprave na podlagi literature in kot empirična raziskava. Pri diplomski nalogi kot teoretski razpravi študenti obdelajo določeno problematiko na podlagi literature, pri čemer povzemajo spoznanja relevantnih avtorjev, jih urejajo, opozarjajo na podobnosti in razlike med ugotovitvami različnih avtorjev, na protislovja, na nerešene probleme ter ponudijo tudi svoje rešitve, razlage in domneve. Obravnavana literature mora biti široka, dovolj reprezentativna, sodobna in mora vsebovati tudi tuje avtorje. Diplomsko delo pa je lahko napisano tudi kot empirična raziskava, v kateri študenti poleg navedbe osnovnih teoretičnih spoznanj opravijo tudi krajšo raziskavo, analizo, opišejo posnetek stanja, opravijo obsežen intervju in uporabijo druge možne raziskovalne metode.

Tema diplomske naloge


Študent si temo izbere samostojno, pri tem se posvetuje s predavatelji visoke šole. Pri izbiri teme študent upošteva:

  • diplomska naloga naj bo povezana s strokovnimi predmeti v okviru študijskega programa in delovnimi področji, na katerih študent opravlja praktično izobraževanje
  • visokošolski učitelji vsako leto objavijo teme s področij, ki jih zanimajo ali na katerih raziskovalno delajo; pa tudi če jih ne objavijo, lahko študentom svetujejo izbor teme s svojega področja
  • diplomska naloga je lahko pripravljena kot projekt/načrt poslovnega postopka, ki se izvaja v podjetju (posnetek, analiza in predlogi izboljšav)
  • diplomska naloga naj temelji na osebnih izkušnjah in interesih študenta
  • za izhodišče svoje diplomske naloge lahko študent vzame uspešno seminarsko nalogo ali diplomsko nalogo na višji strokovni šoli
  • kakšni viri so na razpolago
  • študent naj pri izbiri teme upošteva tudi svoje znanje iz metodologije in dejanske možnosti za izvedbo določene naloge.

Iz naloge naj bo razvidna študentova sposobnost za povezovanje interdisciplinarnega znanja in povezovanje strokovno-teoretičnih predmetov s praktičnimi izkušnjami.

Viri za diplomsko nalogo

Študenti začno pregledovati vire za diplomsko nalogo že pri izbiranju teme. Nato izberejo primerno literaturo, ki jo navedejo v dispoziciji; potem pa dodajo še ostale vire. Delo z viri, študij literature in izpisovanje so bistveni del diplomske naloge. Pri izboru literature za diplomsko nalogo je treba upoštevati zlasti naslednje:

-       avtorji naj bodo priznani strokovnjaki

-       viri naj bodo novi, saj sicer obstaja možnost, da študent svojo raziskavo utemelji na zastarelem mnenju

-       pri diplomi ni treba prebrati vseh knjig, ki obravnavajo temo, ampak le nekaj najprimernejših

-       ko študent pregleda vse vire, začne prebirati tiste, ki so najbolj zanimivi. Sproti si dela izpiske in sicer tako, da najprej napiše popoln bibliografski opis publikacije, nato pa označi stran, iz katere si določeno zadevo izpiše

-       ko študent izpiše vse, kar ga zanima, si še enkrat ogleda, če je dobro razumel misli avtorjev. Študent naj ne izpisuje dobesednih povzetkov, pač pa naj raje povzema glavne misli po svojih besedah

-       najbolje je, da vse izpiske sproti vnaša v računalnik, potem pa jih doda svoje misli oziroma izpiske preoblikuje v teoretični del naloge.

Izbira mentorja


Pred prijavo teme diplomske naloge se študent dogovori za mentorstvo s predavateljem, ki predava področje problematike, ali pa ga določi dekan. Študent izdeluje diplomsko nalogo pod vodstvom mentorja. Mentor študentu svetuje pri pripravi diplomske naloge v času dogovorjenih ur za konzultacije. Študent sme zamenjati mentorja v soglasju z direktorjem/dekanom. Pravico do zamenjave lahko uporabi le enkrat in mora v ta namen predložiti prošnjo študijski komisiji.

Prijava in odobritev diplomske naloge


Predlog teme diplomske naloge prijavi študent na obrazcu proti koncu 4. semestra. Študent najprej izdela dispozicijo diplomske naloge. Dispozicija obsega 2 do 4 tipkani strani A4 in vsebuje:

  • kazalo (predvidena vsebina)
  • uvod (namen in cilji, ki jih želimo doseči z nalogo, opis metod, s katerimi bomo obdelali vsebino)
  • glavni del (predstavitev teme, podatki iz literature, analize, predstavitve, postopki, utemeljitve, načrt praktične storitve)
  • zaključek (kakšne rezultate pričakuje)
  • seznam literature in virov.

Dispozicija se ne spušča v podrobnosti.

Študent pripravi predlog na obrazcu Predlog teme in naslova diplomske naloge ter ga z dispozicijo predloži v odobritev študijski komisiji. Študijska komisija izda sklep o odobritvi teme in naslova diplomske naloge.

Če študent v roku enega leta po dokončanem študiju ne predloži diplomske naloge, sklep o odobritvi teme preneha veljati. S tem prenehajo obveznosti mentorja, študent pa mora ponovno zaprositi za odobritev teme.

Izdelava diplomske naloge

Obvezni deli diplomske naloge so:

  1. Platnica vezanega diplomskega dela:
  • ime visoke šole: IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana
  • ime avtorja z malimi črkami
  • naslov dela z velikimi črkami
  • oznaka: diplomsko delo
  • kraj in leto izdelave.
  1. Prazen list
  2. Naslovna stran diplomskega dela:
  • ime visoke šole z velikimi črkami
  • naslov dela v slovenščini z velikimi črkami
  • oznaka: diplomsko delo
  • ime mentorja predavatelja in avtorja z malimi črkami
  • kraj in leto izdelave
  1. Stran z zahvalami: v njej se zahvalimo sodelujočim v raziskavi, osebam in ustanovam, ki so nam pri delu pomagale, mentorju, domačim.
  2. Besedilo diplomske naloge
  3. Uporabljena literatura
  4. Priloge
  5. Izjava o avtorstvu.

Diplomska naloga ima navadno naslednja poglavja:

  1. Kazalo (vsebine in prilog).
  2. Ključna dokumentacijska informacija, ki vsebuje: ime in priimek diplomanta, naslov diplomskega dela, kraj, leto izdelave diplome, število strani, število prilog, mentor, ključne besede (to so gesla, ki opišejo vsebino naloge in njeno tematiko, npr. podjetje, knjižnica, arhivi, klasificiranje dokumentov ipd.).
  3. Povzetek v slovenskem in angleškem jeziku (200 besed): podatki o vsebini in ciljih naloge, uporabljeni metodologiji in glavnih zaključkih naloge. Pred povzetkom v angleškem jeziku študent navede naslov dela in ključne besede v angleškem jeziku.
  4. Uvod: študent na kratko opiše problem, namen, cilje in način raziskave. Lahko predstavi zgradbo diplomske naloge in opiše omejitve obravnave (npr. težave zaradi omejenega dostopa podatkov, poslovne tajnosti).
  5. Teoretska izhodišča: študent predstavi spoznanja o problemu, ki ga obravnava v diplomskem delu na podlagi pregledanih virov in poudari vidike, ki se tičejo diplomske teme. V tem delu navede raziskave, ugotovitve in teorije pomembnih avtorjev (ki jih citira). Avtorje navaja tako, da povzema njihove misli, ali pa dobesedno navedemo pomembne misli. Dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in naj jih ne bo preveč. Povzeti je treba več avtorjev, ne samo enega.
  6. Empirični del: raziskava (deskriptivna, komparativna, kvalitativna, kvantitativna itd.), posnetek stanja v podjetju, analiza in interpretacija podatkov in izsledkov s pomočjo vprašalnika, intervjuja itd., problematika, načrt, rešitve zastavljene naloge. Če je študent pri raziskavi uporabil vzorec, opiše postopek vzorčenja, osip, kako je potekalo zbiranje podatkov (opazovanje, intervju, anketiranje). Navede, kdaj je potekalo, kje, kdo ga je izvajal in pri njem sodeloval, opiše vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na presojo o zanesljivosti podatkov. Če je študent v raziskavi proučeval kakšno organizacijo v obliki študije primera, opiše temeljne značilnosti in značilnosti njenega okolja.
  7. Rezultati in razprava: študent prikaže izsledke naloge, komentira rezultate glede na literaturo, namen in cilje dela. Če je gradivo obdelal kvantitativno, ga lahko prikaže s tabelami oziroma grafičnimi prikazi. Tem prikazom doda besedilo, v katerem navede temeljne ugotovitve. V razpravi še enkrat povzame temeljne ugotovitve iz prejšnjega poglavja, nato pa pove, kakšni sklepi izhajajo iz njih glede teorije in prakse, v prid katerim teorijam ali postopkom govorijo, kakšne so omejitve dobljenih ugotovitev glede na uporabljeno metodologijo. Kritično oceni metodologijo in izvede sklepe glede veljavnosti in posplošenja ugotovitev.
  8. Zaključek: študent povzame vse od motiva za raziskavo, zastavljenih ciljev, najpomembnejše vire, izvedbo in rezultate. Doda svoje misli o uporabnosti dognanj.
  9. Viri: vsak citat v besedilu mora biti podrobneje predstavljen tudi v seznamu literature in sicer po spodaj opisanih primerih. Poglavje virov oziroma literature je lahko razdeljeno na podpoglavje citiranih virov (na katere smo se pri pisanju sklicevali) ter na podpoglavje uporabljenih virov (ki smo jih pregledali, ne pa neposredno navedli).
  10. Priloge: anketni vprašalniki, primeri analiz itd. Priloge označimo s črkami, ne s številkami. Vsaka priloga ima svoj naslov.
  11. Zadnji list v diplomski nalogi je podpisana izjava o avtorstvu: Študent/ka ......... izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom ........., obsežnejši dobesedni ali skoraj dobesedni deli besedil drugih avtorjev pa so ustrezno označeni.

Naslovi poglavij so lahko prilagojeni posameznim temam. V nekaterih primerih so lahko posamezna poglavja smiselno združena.

Citiranje

Citiranje pomeni dobesedno navajanje besed ali stavkov iz nekega dokumenta. Če študent nekaj dobesedno prepiše, to označi z narekovaji ter z navedbo avtorja citata. Narekovajem sledijo bibliografski podatki v oklepaju, in sicer priimek avtorja, letnica izdaje publikacije in strani.

Primer: »Raje kot zastareli formalni način pisanja uporabljamo pogovorni stil, raje aktivno kot pasivno obliko izražanja« (Escoe, 2001, 58).

V primeru, da je citat predolg ali pa nekatere besede niso pomembne oziroma ustrezne, ga lahko skrajšamo oziroma izpustimo nepomembno, manjkajoči del pa nadomestimo s tremi pikami v oglatem oklepaju [...].

Citati relevantnih znanstvenikov večajo pomembnost strokovnega dela. Vendar pa večine avtorjev ne povzemamo dobesedno, pač pa po svojih besedah. Tudi v takšnih primerih moramo navesti vir in sicer tako, da v oklepaju napišemo priimek avtorja in letnico publikacije, npr. (Jereb, 2015).

Navajanje literature

Na koncu naloge je potrebno napisati seznam uporabljene literature (avtorska dela) in virov (dela, katerih avtor ni znan). Tu navajamo tista dela, iz katerih smo besedilo citirali, pa tudi tista, iz katerih smo povzeli le ključne ideje. Literaturo navajamo po abecednem redu priimkov avtorjev. Pri avtorjih ne pišemo nazivov.

Monografije/knjige

Dobrin, S.I., Keller, C.J., Weisser, C.R. (2010) Technical communication in the twenty-first century, Upper Saddle River, Prentice Hall.

Članek v reviji

Aitken, B., Harrison, A. (2012) Domestic firms benefit from direct foreign investment, The American Economic Review, vol. 89, no. 3, 605-618.

Poglavje v knjigi/prispevek v zborniku

Bates, E. (2015) Options for delivery media in Perraton, H. (ed.) Alternative Routes to Formal Education: Distance Teaching, Baltimore, Johns Hopkins University Press.

Navajanje elektronskih virov

Department for Education and Employment (2015) General National Vocational Qualifications: A Brief Guide [online], London. Dostopno na:  http://www.springerlink.com/content/h1181k/?p=28fec972f8d44d0bb83eec234f51430e&pi=0

[5. 12. 2008].

Pri vseh drugih vrstah gradiva v oklepaj za naslovom napišemo vrsto gradiva (videoposnetek, zvočni posnetek, prosojnice, kartografsko gradivo).

Slog diplomske naloge:

Diplomska naloga mora biti napisana v stvarnem, znanstvenem jeziku. Študenti se izražajo jasno, razločno, pravilno in dosledno uporabljajo strokovno terminologijo. Diplomska naloga ne sme biti napisana v literarnem slogu, ne sme vsebovati leporečij, fraz, ki nič ne povedo, retoričnih vprašanj, obžalovanj, ker je situacija slaba in podobno. Stavki naj bodo kratki in preprosti.


Oblika diplomske naloge:

Diplomska naloga mora biti praviloma napisana v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno primerna.

Diplomska naloga mora biti napisana s pisalnim strojem ali z računalnikom na papirju formata A4. Praviloma naj obsega 40 do 50 strani, kar ne vključuje prilog. Tisk je na eni sami strani. Razmiki med vrsticami so 1,5. Velikost črk: 12. Za oštevilčenje poglavij uporabljamo arabska števila. Podpoglavja ločimo s piko, npr.1.1.

Preglednice in slike:

  • imeti morajo zaporedno številko in naslov
  • naslov preglednice mora biti nad preglednico
  • naslov grafikona ali slike pod njima.


Grafikon naj spremlja preglednico le izjemoma.

Številčenje strani/listov: naslovna stran ni oštevilčena, čeprav velja kot prva stran. Nato so zaporedno oštevilčene vse strani oziroma listi z arabskimi številkami.

Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice, napis je v zlati barvi.

Na hrbtni strani diplome (na ozkem pasu med prvo in zadnjo platnico knjige) je natisnjen priimek in ime avtorja ter naslov diplome.

Predložitev diplomske naloge


Študent mora predložiti osnutek diplomske naloge v pregled mentorju, ki jo najkasneje v enem mesecu vrne s pripombami. Študent mora upoštevati pripombe in popraviti diplomsko nalogo. Mentor odloči, kdaj je diplomska naloga zaključena.

Študenti pred oddajo pošljejo diplomo v tehnični pregled na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
.


Diplomant odda en vezan izvod diplomske naloge in pošlje en izvod po e-pošti.

Prijava k diplomskemu izpitu


Diplomant se lahko prijavi k diplomskemu izpitu, če je opravil vse študijske obveznosti, poravnal vse finančne obveznosti do šole, vrnil vse izposojene knjige in oddal predpisana izvoda diplomske naloge. K diplomskemu izpitu se prijavi z obrazcem Prijava k diplomskemu izpitu. Visoka šola na istem obrazcu potrdi, da je študent opravil vse predpisane študijske obveznosti.

Roki za zagovor diplomskega dela


Zagovori diplomskih nalog potekajo po dogovoru z mentorjem.

Študent mora oddati prijavo za diplomski izpit najkasneje 2 tedna pred razpisanim rokom za diplomske izpite.

Zagovor in ocena diplomske naloge


Zagovor diplomske naloge poteka pred mentorjem, ki o poteku diplomskega izpita napiše zapisnik in oceni diplomski izpit. Študent predstavi svoje delo (10 minut), preostali čas pa je namenjen za pogovor o diplomski nalogi. Študent predstavi temo diplomskega dela, uporabljene metode, glavne rezultate in zaključke. Kandidat ne bere vnaprej pripravljenega teksta, lahko pa uporablja primerne pripomočke, npr. prosojnice, diapozitive, posterje, itd. Po predstavitvi kandidat odgovarja na vprašanja v zvezi z diplomsko nalogo.

Mentor oceni diplomsko delo in zagovor in sporoči rezultat študentu in prisotnim na zagovoru. Ocene diplomske naloge in zagovora so od 5 (nezadostno) do 10 (odlično). Ocena diplomskega izpita se vpiše v zapisnik in v indeks.


Če mentor oceni zagovor diplomske naloge z negativno oceno, določi dekan rok za ponovni zagovor. Študent lahko enkrat ponavlja zagovor diplomske naloge. Če je tudi drugi zagovor neuspešen, študent izbere novo temo in izdela novo nalogo.

Študent, ki se ne strinja z oceno diplomskega izpita, se lahko v roku treh delovnih dni po koncu diplomskega izpita pisno pritoži dekanu visoke šole. Ta v treh dneh imenuje tričlansko komisijo, v kateri ni prejšnjih članov komisije. Vsakemu članu pritožbene komisije je treba ob imenovanju dostaviti izvod diplomskega dela. Komisija v 15 dneh po imenovanju prouči pritožbo, pregleda diplomsko delo in pridobi informacije o poteku zagovora pred mentorjem in od prizadetega študenta ter sprejme sklep o končni oceni. Na sklep komisije, ki je obravnavala pritožbo v zvezi z oceno diplomskega izpita, se lahko študent pritoži senatu fakultete. Odločitev senata je dokončna.

Potrdilo o opravljenem diplomskem izpitu


Diplomantu izda visoka šola potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu. Kasneje se podeli diplomantu diplomska listina.

Objava diplomske naloge


Diplomant lahko objavi diplomsko nalogo v celoti ali po delih pod svojim imenom.

Veljavnost pravilnika

Pravilnik začne veljati od 13. 4. 2010, ko ga je sprejel senat visoke šole.

Dekanica:

Dr. Irena Marinko

 

 

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE DIPLOMSKIH DEL
  1. Temeljni pogoj za oddajo oziroma sprejem diplomskega dela:
    • Jezikovna pravilnost in urejenost dela
    • Dosledno navedeni uporabljeni viri
  2. Pregled virov:
    • Število uporabljenih virov
    • Relevantnost uporabljenih virov
    • Smiselna uporaba virov, povezovanje v celoto
  3. Problem:
    • Jasna formulacija problemskega področja, ki ga delo proučuje
    • Jasna opredelitev osnovnih konceptov
    • Jasna opredelitev ciljev
    • Opredelitev namena raziskave
  4. Metodologija:
    • Ustreznost prikaza posameznih metodoloških kriterijev
    • Jasnost raziskovalnega načrta
    • Ustreznost merskih instrumentov glede na zastavljene cilje
  5. Prikaz in analiza rezultatov:
    • Sistematičnost, preglednost
    • Razumevanje, primerjanje, celostna interpretacija ugotovitev
    • Objektivnost
  6. Sklepi in predlogi:
    • Povezanost sklepov in predlogov z rezultati raziskave
    • Izvirnost sklepov in predlogov
  7. 7. Stil, obseg in struktura dela (v skladu z navodili)
  8. 8. Kakovost zagovora oziroma predstavitve dela
  9. 9. Ustreznost odgovorov na zastavljena vprašanja.
 
Možne teme za diplomsko nalogo

Priloga

 

Prijava teme

Obrazec za prijavo teme

 

Prijava diplome

Obrazec za prijavo k diplomi