Pomoč pri študiju

Našim študentom pri študiju pomagamo tudi s svetovanjem o uspešnem študiju. Za tiste, ki bi želeli sami osvojiti tehnike uspešnega študija, je na voljo knjiga NAČINI USPEŠNEGA ŠTUDIJA dr. Irene Marinko. Priročnik je namenjen vsem, ki imajo težave pri študiju ali bi radi organizirali svoj študij tako, da bo njihov čas kar najbolje izkoriščen.

Za dodatne informacije nas kontaktirajte.

 
Nekaj priporočil za uspešen študij

Da bo vaš študij že na začetku dobro stekel, smo vam pripravili nekaj navodil za uspešno učenje in opravljanje izpitov. Nekateri takšne nasvete že poznate, saj obstaja na temo učnih tehnik kar precej literature. Drugi pa se morda že dalj časa niste udeležili izobraževanja in se še niste srečali z različnimi tehnikami učenja. Mogoče vam vsa navodila ne bodo ustrezala – pa uporabite le tista, ki se vam bodo zdela primerna.
Takoj na začetku, ko vam bodo profesorji predložili seznam literature, se boste verjetno ustrašili, da vsega ne boste mogli predelati. Vendar noben profesor ne bo zahteval, da znate vse. Ko se boste pripravljali na izpit, boste izbrali le tisto, kar je pomembno in si zapomnili le najbolj bistveno. Če pa vas bo predmet posebej pritegnil, boste podrobneje preštudirali še dodatno priporočeno literaturo. Nikar pa že prvi hip ne obupajte, češ da je snovi preveč.
Nekateri se že dalj časa niste ukvarjali s študijem in se boste morda spraševali, kako se spet spraviti h knjigam. Poskušajte se motivirati s končnim ciljem – dosegli boste višjo strokovno izobrazbo, boljše delovno mesto v službi, izobraževanje bo vplivalo na izgradnjo vaše osebnosti, naučili se boste novega tujega jezika ali obnovili starega. Poskušajte najti čim več pozitivnih strani in vsakič, ko se vam bo zazdelo učenje dolgočasno in naporno, pomislite na te cilje.
Cilji so pri učenju zelo pomembni. Ne samo dolgoročni, kakršne smo navedli v prejšnjem odstavku, ampak tudi kratkoročni. Ko boste začeli z določnim predmetom, si ga razdelite na posamezne teme ter določite dneve in ure, v katerih boste preštudirali snov. Poskušajte najti primeren čas za študij doma. Morda bi lahko vstali eno uro prej ali pa učenju namenite soboto dopoldne. Nikar pa ne mislite, da se boste vsega naučili tri dni pred izpitom. To je skoraj nemogoče, povrhu pa boste tako naučeno snov zelo hitro pozabili.
Ko vam bodo profesorji dajali domače naloge, seminarske naloge, individualne ali skupinske projekte, ki so sestavni del študija, se jih lotite čim prej. Pripravljanje takšnih nalog in projektov je zelo zanimivo. Pri tem se boste naučili izbirati gradivo, delati izpiske, pisati sestavke na zanimiv način. Morda boste odkrili, da ste pravi talent za pisanje.
Če bo treba nalogo tudi ustno predstaviti, se tega nikar ne bojte. Na ta način se boste naučili javnih nastopov in tudi v službi vam ne bo več težko glasno povedati svojih zamisli. Sošolci vas najbrž ne bodo kritizirali, ampak spodbujali. Če pa bo kdo kritičen, se iz tega skušajte naučiti prenašati kritiko. Tudi to je treba v življenju znati.
S študijem je najlaže začeti tako, da si najprej ogledate osnovno literaturo: naslove, podnaslove, besedilo v poudarjenem tisku. Več si boste zapomnili, če boste podčrtovali bistvene stvari, si delali zapiske, dodajali lastna stališča in diskutirali o problemih. Zelo učinkovito je učenje z miselnimi vzorci. Ko boste na izpitu, vam bo miselna shema zaživela pred očmi in mnogo laže si boste priklicali v spomin bistvene stvari. Če vam bo čas le dopuščal, skušajte snov zjutraj po predavanju enkrat prebrati, popoldne naredite miselno shemo, naslednje jutro pa si jo skušajte zapomniti. V soboto vse skupaj še enkrat ponovite. Snov ponovite tudi pred izpitom. Miselne sheme lahko ponavljate tudi v avtobusu, med čakanjem zdravnika ali na otroke in med malico.
Mogoče ste bili doslej vajeni učenja na pamet. Brez pomnjenja tudi pri nas ne bo šlo, vendar postaja po srednji šoli bolj kot spomin pomembno razumevanje. Magisterij in doktorat pa sploh temeljita na raziskovalnem delu in ne na spominu.
Prepričani smo, da vas bodo skušali naši predavatelji pravično oceniti. Verjemite, da jim je veliko ljubše, če vas lahko ocenijo dobro, kakor slabo. Morda se vam bo zdela kdaj kakšna ocena krivična. Takrat se skušajte mirno pogovoriti s predavateljem ali z ravnateljico. Mogoče vam bo predavatelj pokazal, kje bi lahko še izboljšali svoje znanje, ali pa mu boste sami dokazali, da zrelo razmišljate in se bo dalo še kaj narediti za boljšo oceno. Če boste kdaj padli, iz tega ne delajte tragedije. Vsi vemo, da študirate ob delu in s tem opravljate dvojno ali trojno delo. Kaj potem, če boste skušali še enkrat doseči standard, ki je predpisan? Vsak kdaj pade na izpitu.
Da se vam ne bi nabralo pred koncem študijskega leta preveč izpitov, jih delajte sproti. Niti na misel naj vam ne pride, da ne bi prišli na prvi izpitni rok (čeprav jih imate na razpolago več). Edini razlog, da se ne udeležite prvega izpitnega roka, je tako huda bolezen, da ne morete vstati iz postelje.
Veliko boste dosegli, če se boste trudili vzdrževati pozitiven odnos do študija, izpitov, sošolcev in predavateljev. Tega ni lahko doseči, a večkrat ko si boste rekli, da je življenje lepo, bolje vam bo šlo. Če vas po teh besedah še vedno skrbi, kako boste opravili študij, vam zaskrbljenost odločno odsvetujemo. Menda ne želite biti podobni človeku, ki ga je skrbelo, če ga ni nič skrbelo?