Prepisovanje

Prepisovanje pomeni, da prepišete nalogo nekoga drugega in jo posredujete učitelju kot lastno. Tudi če prepišete določene dele drugih avtorjev in tega ne navedete, gre za prepisovanje. To za izpit ali seminarsko delo ni sprejemljivo, ker predstavlja krajo izdelka nekoga drugega. Prepisovanje je prepovedano tudi zato, ker v takšnih primerih učitelji ne vedo, če so študenti sploh prebrali in razumeli snov.

Prepisovanje od kogar koli je prepovedano. Tudi če delate izpit individualno v obliki eseja, na izpitno vprašanje ne morete odgovoriti tako, da snov enostavno prepišete, ampak morate sami pripraviti primerjavo ali analizo. Seveda lahko določene, ne preobsežne zadeve citirate (zlasti priznane avtorje), vendar mora biti končni izdelek vaš.

Za prepisovanje gre, če:

  • uporabljate stavke, ki ste jih prepisali iz neke knjige, pa niste navedli avtorja
  • kopirate tekst iz druge naloge, knjige, interneta itd.
  • skoraj dobesedno prepišete odstavek kakšnega drugega avtorja
  • uporabite statistične podatke, pa ne navedete vira
  • kopirate številke, diagrame, fotografije, slike brez navedbe vira
  • prepisujete od drugega študenta

Prepisovanju se je najlaže izogniti, če uporabljati lasten način razmišljanja o idejah in informacijah, ki ste jih našli v študijskem gradivu. Včasih pa je sprejemljivo, da prepišete stavek ali odstavek, če želite podpreti lastno mnenje s tistim, kar je že nekdo rekel, posebno če ima več izkušenj kot vi. V tem primeru priimek avtorja, letnico publikacije in stran, s katere ste vzeli kakšno izjavo, zapišete poleg prepisanega stavka ali odstavka. Takšnega avtorja potem še enkrat opišete zadaj v seznamu literature s polnimi bibliografskimi podatki.